Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Demonstracije, ki so se začele konec decembra zaradi globoke gospodarske krize in padca vrednosti iranskega riala, so se razširile v več kot 220 krajev po državi. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so ameriške sile pripravljene priti na pomoč protestnikom, če se bo nasilje varnostnih organov nadaljevalo. Po uradnih podatkih je v prvem tednu nemirov umrlo že najmanj deset ljudi. Iranski predsednik Masud Pezeškian in vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej sta se na grožnje odzvala z obsodbo ameriškega vmešavanja. Medtem ko je Pezeškian poudaril, da bo Iran vztrajal pri svoji suverenosti, je Hamenej protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih ostro obravnavajo. Napetosti so se dodatno stopnjevale zaradi poročil o morebitnem begu vrhovnega voditelja v Moskvo, če bi režim izgubil nadzor nad državo. Ameriško zunanje ministrstvo je ob tem ponovilo, da pozorno spremlja razmere in da so grožnje s povračilnimi ukrepi resne.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v televizijskem nagovoru poudaril, da Teheran ne bo popustil pod pritiski ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Hamenej se je odzval na naraščajoče proteste, ki so državo zajeli pred devetimi dnevi zaradi visoke inflacije in gospodarske krize, ter napovedal, da bodo organi pregona odločno ukrepali proti tistim, ki jih je označil za izgrednike. Medtem ko je vrhovni voditelj priznal določene gospodarske težave državljanov, je za podpihovanje nemirov obtožil tuje sile in zunanje vmešavanje. Razmere v državi se zaostrujejo, saj so nevladne organizacije za človekove pravice sporočile, da je število smrtnih žrtev med demonstracijami naraslo na najmanj 19. Iranske oblasti so zaradi preprečevanja organizacije novih shodov omejile dostop do spleta, hkrati pa se soočajo z neposrednimi grožnjami iz Washingtona. Predsednik Trump je namreč opozoril, da so Združene države Amerike pripravljene na ukrepanje, kar dodatno zaostruje odnose po lanskih zračnih napadih na iranske jedrske in vojaške cilje.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v vnaprej posnetem nagovoru poudaril, da se Islamska republika ne bo podredila zunanjim pritiskom in grožnjam sovražnikov. Odločen nastop sledi izjavam ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je protestnikom v Iranu obljubil podporo in pomoč, kar je Teheran označil za vmešavanje v notranje zadeve države. Hamenej je v svojem govoru izpostavil, da je treba nemire in tiste, ki jih povzročajo, odločno zatreti. Val protestov v Iranu so sprva sprožile izjemno visoka inflacija in zaostrene gospodarske razmere, vendar so se zahteve demonstrantov hitro razširile na širše politično nezadovoljstvo. Po poročanju organizacij za varstvo človekovih pravic se je število aretacij v zadnjih dneh močno povečalo, v nasilnih spopadih pa je po uradnih in neuradnih podatkih umrlo že več ljudi. Razmere ostajajo napete, saj nobena stran ne kaže pripravljenosti na dialog.

Ameriški predsednik Donald Trump je v nedeljo ponovno ostro posvaril iranske oblasti pred morebitnim nasilnim zatrtjem protestnikov, ki že drugi teden zapored na ulicah izražajo nezadovoljstvo. Trump je poudaril, da Združene države Amerike pozorno spremljajo dogajanje, in napovedal resne posledice, če bi režim zoper civiliste uporabil smrtonosno silo. Grožnja je odziv na stopnjevanje napetosti in strah mednarodne javnosti pred krvavim obračunom z demonstranti. Iransko pravosodje je v odgovor na mednarodne pritiske in notranje nemire napovedalo, da do udeležencev shodov, ki jih označujejo za izgrednike, ne bo prizanesljivosti. Razmere v državi ostajajo napete, saj iranske varnostne sile po ukazu vrhovnega voditelja skušajo vzpostaviti red, medtem ko Trumpova administracija ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja v podporo protestnikom, kar dodatno zaostruje odnose med Washingtonom in Teheranom.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v televizijskem nagovoru poudaril, da se Teheran ne bo vdal zunanjim pritiskom, s čimer se je odzval na grožnje ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem posredovanju v podporo protestnikom. Medtem ko je Hamenej priznal legitimnost gospodarskih težav prebivalstva zaradi visoke inflacije in propadajočega gospodarstva, je ostro obsodil politične nemire. Napovedal je, da se bodo oblasti z izgredniki, ki jih obtožuje sodelovanja s tujimi silami, ostro spopadle in jih postavile na njihovo mesto. Po navedbah aktivistov za človekove pravice se je število smrtnih žrtev v devetih dneh protestov povzpelo na najmanj 19, oblasti pa so zaradi stopnjevanja nasilja in poskusov organizacije demonstracij v več kot 25 mestih omejile dostop do spleta. Napetosti so se dodatno zaostrile po Trumpovem opozorilu, da so Združene države Amerike pripravljene na ukrepanje, kar sledi preteklim zračnim napadom na iranska jedrska območja in vojaške voditelje. Iranski voditelj je v svojem nastopu ločil med mirnimi protestniki z utemeljenimi ekonomskimi zahtevami in nasilnimi skupinami, ki naj bi delovale po navodilih tujine. Humanitarne organizacije ob tem poročajo o silovitih nočnih spopadih med varnostnimi silami in civilisti, razmere v državi pa ostajajo izjemno nestanovitne, saj se gospodarska kriza kljub napovedim o represivnih ukrepih še naprej poglablja.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto v javnem nagovoru odločno zavrnil kakršno koli popuščanje v luči širjenja protivladnih protestov in opozoril ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da se Islamska republika ne bo podredila zunanjim pritiskom. Hamenej je poudaril, da se država ne bo vdala sovražnikom, ter pozval k vzpostavitvi reda in miru, pri čemer je protestnike označil za izgrednike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Nemiri, ki so državo zajeli zaradi rekordno visoke inflacije in gospodarske krize, so se po poročanju organizacij za človekove pravice močno zaostrili, kar je privedlo do povečanega števila aretacij in žrtev. Situacijo so dodatno napeli komentarji iz Washingtona, kjer je predsednik Trump napovedal podporo protestnikom, kar Teheran interpretira kot neposredno vmešavanje v notranje zadeve države. Hamenejev oster odziv nakazuje na nadaljevanje represivnih ukrepov proti demonstrantom.

Iranske varnostne sile so v nasilnem zatiranju množičnih demonstracij, ki so jih sprožili gospodarski kolaps in visoka inflacija, ubile najmanj deset ljudi, več kot 130 oseb pa je bilo aretiranih. Protivladni protesti so zajeli državo po drastičnem padcu vrednosti iranskega riala, kar je povzročilo nezadovoljstvo med trgovci na teheranskem Velikem bazarju in širšim prebivalstvom. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v svojem prvem javnem nagovoru od začetka nemirov odzval ostro in protestnike označil za izgrednike, ki jih je po njegovih besedah podpihal Zahod. 86-letni voditelj je v govoru ob obletnici smrti generala Kasema Solejmanija napovedal, da bodo morali biti tisti, ki motijo red, postavljeni na svoje mesto, hkrati pa je izrazil razumevanje za stiske trgovcev. Stopnjevanje retorike napoveduje še ostrejši pregon demonstrantov v prihodnjih dneh.

Ameriški predsednik Donald Trump je močno zaostril retoriko proti Teheranu in napovedal, da bodo Združene države Amerike »močno udarile«, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim protestnikom. Trump je prek družbenega omrežja Truth Social sporočil, da so ameriške sile pripravljene na posredovanje, kar je sprožilo oster odziv iranskega predsednika Masuda Pezeškiana in vrhovnega voditelja Alija Hameneja. Napetosti so se stopnjevale v drugem tednu množičnih demonstracij, ki jih je sprožil gospodarski kolaps države, vključno s padcem vrednosti riala in visoko inflacijo. Iransko vodstvo je Trumpove grožnje zavrnilo, vrhovni voditelj Hamenej pa je protestnike označil za »izgrednike«, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Situacija je še posebej napeta zaradi nedavnih vojaških aktivnosti v regiji, vključno z junijskimi izraelskimi napadi na iranske jedrske objekte, ki so jih podprle ZDA. Iranske oblasti se spopadajo z notranjim pritiskom, medtem ko Trump poudarja, da Washington pozorno spremlja dogajanje in ne bo dopustil poboja civilistov, kot se je to dogajalo v preteklosti.

Iranska vlada se je na razširjene protivladne proteste, ki so zajeli najmanj 78 mest po vsej državi, odzvala z uvedbo mesečnih bonov v vrednosti 10 milijonov rialov (približno 5,50 britanskega funta) za državljane. S tem ukrepom skušajo oblasti pomiriti prebivalstvo, ki se spopada z več kot 36-odstotno inflacijo in razpolovljeno vrednostjo nacionalne valute. Kljub ponujeni pomoči so se demonstracije, ki so se začele pred tednom dni v Teheranu, sprevrgle v nasilne spopade med protestniki in varnostnimi silami, pri čemer so zahteve prerasle iz gospodarskih v politične pozive k spremembi režima. Po podatkih človekoljubnih organizacij je v nemirih umrlo najmanj 20 ljudi, med njimi naj bi bili tudi trije otroci, skoraj tisoč oseb pa je bilo aretiranih. Vodja iranskega sodstva Gholamhossein Mohseni Ejei je v ponedeljek opozoril, da država ne bo kazala nobene popustljivosti do tistih, ki jih je označila za izgrednike, in ukazal tožilcem, naj ravnajo odločno. Čeprav oblasti trdijo, da ločujejo med mirnimi protestniki in nasilneži, nevladne organizacije varnostne sile obtožujejo neselektivnega streljanja na civiliste. Gospodarska kriza, ki jo poglabljajo mednarodne sankcije zaradi jedrskega programa, povzroča resne težave pri oskrbi z vodo in elektriko, medtem ko finančne institucije za leto 2026 napovedujejo recesijo.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto pozval k odločnemu ukrepanju proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti izgredniki postavljeni na svoje mesto. Njegove izjave, ki so prve po tednu dni nemirov, so v javnosti razumljene kot zelena luč varnostnim silam za nasilno zadušitev demonstracij. Protesti, ki jih je sprožilo katastrofalno stanje iranskega gospodarstva, so doslej terjali že najmanj deset smrtnih žrtev, napetosti pa se stopnjujejo tudi na mednarodnem prizorišču. Ameriški predsednik Donald Trump je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bo teokratski režim nadaljeval z nasilnim pobijanjem mirnih protestnikov. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z napovedmi o morebitnih napadih na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Položaj dodatno zapleta nedavna ameriška operacija, v kateri so sile ZDA zajele venezuelskega predsednika Nicolása Madura, sicer tesnega zaveznika Teherana. Iransko gospodarstvo se sicer spopada z izjemno visoko inflacijo in padcem vrednosti riala, kar je posledica vrnitve sankcij Združenih narodov zaradi jedrskega programa in nedavnih izraelskih napadov na iranske jedrske objekte.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto pozval k odločnemu ukrepanju proti udeležencem protivladnih protestov, ki so v zadnjem tednu zajeli državo zaradi hude gospodarske krize in visoke inflacije. V svojem prvem javnem nagovoru od začetka nemirov je Khamenei protestnike označil za upornike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, s čimer je varnostnim silam verjetno podelil pooblastila za nasilno zatrtje demonstracij. Po zadnjih podatkih je v spopadih po vsej državi umrlo najmanj 16 ljudi, več kot 500 oseb pa je bilo aretiranih. Napetosti so se dodatno zaostrile po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na vojaško posredovanje, če bo Teheran nadaljeval s pobijanjem mirnih protestnikov. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masoudom Pezeshkianom, so Trumpove grožnje označili za nepremišljene in opozorili, da bi kakršno koli vmešavanje ogrozilo ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Gospodarski pritisk na Iran se je stopnjeval po septembrski vrnitvi sankcij Združenih narodov, zaradi česar je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost v primerjavi z ameriškim dolarjem.

Iranski voditelji so se ostro odzvali na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa o morebitnem vojaškem posredovanju v primeru stopnjevanja nasilja nad protestniki v Iranu. Teheran je na Združene narode naslovil uradno pritožbo, v kateri Trumpove izjave označuje za provokativne, nepremišljene in za kršitev iranske suverenosti. Iranski veleposlanik pri ZN Amir Saeed Iravani je v nujnih pismih generalnemu sekretarju in Varnostnemu svetu pozval h obsodbi ameriškega pritiska, medtem ko so iranske oblasti zagrozile z napadi na ameriška oporišča v regiji, če bodo ZDA izvedle svoje grožnje. Napetosti so se zaostrile po Trumpovi izjavi, da so ameriške sile pripravljene na ukrepanje, če bo iranski režim uporabil smrtonosno silo proti mirnim demonstrantom, ki se po vsej državi spopadajo z gospodarsko krizo in visokimi življenjskimi stroški. Analitiki opozarjajo, da so prav ostre ameriške sankcije povzročile obupne razmere za prebivalstvo, kar je dodatno podžgalo ulične nerede. Retorika Bele hiše je povzročila razkol tudi znotraj republikanske stranke, kjer krilo, ki zagovarja politiko "Amerika na prvem mestu", kritizira intervencionistično držo administracije, medtem ko Izrael in jastrebje v Teheranu krepijo svoje pozicije.

V Iranu so v začetku januarja 2026 izbruhnili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in skokovita inflacija. Nemiri so se pričeli s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, od koder so se hitro razširili v več kot 30 mest po državi. Iranska valuta je dosegla rekordno nizko vrednost 1,42 milijona rialov za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov prebivalstva in strmo rast cen osnovnih dobrin. Decembrska inflacija je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se hrana in stroški zdravstva podražili za več kot polovico. Demonstracije so se sprevrgle v nasilne spopade z varnostnimi silami, pri čemer je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več deset pa ranjenih in aretiranih. Protestniki so napadli tudi vladna poslopja, vzkliki proti verskemu in političnemu vodstvu pa so postali vse pogostejši. Zaradi nestabilnosti domače valute se je med prebivalstvom močno povečala uporaba stabilnih kriptovalut (stablecoins), s katerimi skušajo državljani zaščititi preostalo premoženje. Predsednik Masud Pezeškian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev državljanov in pozval uradnike k ukrepanju, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril, da država ne bo popuščala tistim, ki jih je označil za izgrednike. Oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje nasprotnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Razmere ostajajo izjemno napete, saj energetska kriza in hiperinflacija še naprej hromita državo.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto napovedal oster obračun s protestniki in izjavil, da morajo biti "izgredniki postavljeni na svoje mesto". Njegove besede po mnenju mednarodnih opazovalcev pomenijo uradno odobritev varnostnim silam za nasilno zadušitev demonstracij, ki so v zadnjem tednu pretresle Islamsko republiko. Val nezadovoljstva je sprožilo predvsem katastrofalno stanje iranskega gospodarstva, v spopadih pa je do zdaj umrlo najmanj deset ljudi. Napetosti so se dodatno zaostrile po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iran posvaril pred nasilnim pobijanjem mirnih protestnikov in napovedal posredovanje ZDA. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z grožnjami ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Položaj Irana je močno oslabljen zaradi nedavne dvanajstdnevne vojne z Izraelom, ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov in poraza zavezniških skupin v regiji. Dodatno težo Trumpovim grožnjam daje nedavno zajetje venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki je bil tesen zaveznik Teherana. Gre za največje nemire v državi po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini sprožila vsesplošne proteste.

Donald Trump je ponovil grožnje Iranu z intervencijo, če bo režim še naprej nasilno zatiral proteste. Trumpova administracija pozorno spremlja dogajanje v Iranu in razmišlja o strogih ukrepih.

Iran so zajeli najobsežnejši protivladni protesti po letu 2022, ki so se začeli v nedeljo v Teheranu in se hitro razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstracije je sprožil drastičen padec iranskega riala, ki je dosegel rekordno nizko vrednost 1,42 milijona za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in skokovito rast cen osnovnih dobrin. Po uradnih podatkih je inflacija dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za 72 odstotkov. Zaradi nevzdržnih gospodarskih razmer so trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaprli svoje prodajalne, kar je služilo kot katalizator za širše ljudsko nezadovoljstvo. Med protesti je prišlo do nasilnih spopadov z varnostnimi silami, v katerih je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev državljanov, vendar je obenem ostro opozoril pred dejanji, ki jih je označil za izgrede, in za spodbujanje nemirov obtožil tuje nasprotnike. Predsednik Masud Pezeškian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko se prebivalstvo v izogib razvrednotenju denarja vse pogosteje zateka k uporabi stabilnih kriptovalut.

V Iranu se je protivladno razpoloženje sprevrglo v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih življenje izgubilo najmanj deset oseb. Val protestov, ki so ga sprožili rekordni padec vrednosti iranskega riala in visoka inflacija, se je iz teheranskega Velikega bazarja razširil v večja mesta po vsej državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Demonstranti poleg gospodarskih zahtev izražajo tudi politična gesla, ki so uperjena proti verskemu vrhu in predsedniku države. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu sicer priznal upravičenost nekaterih pritožb državljanov, a hkrati ostro obsodil nasilna dejanja. Napovedal je, da se bodo oblasti na delovanje tistih, ki jih je označil za izgrednike, odzvale strogo in jih postavile na njihovo mesto. Medtem ko predsednik Masoud Pezeshkian poudarja potrebo po dialogu o legitimnih zahtevah, se na ulicah nadaljujejo spopadi med protestniki in varnostnimi silami, kar povečuje napetosti v regiji.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem protivladnih protestov in ukazal varnostnim silam, naj »izgrednike postavijo na njihovo mesto«. Njegov poziv k represiji prihaja v času, ko se država spopada z množičnimi demonstracijami zaradi gospodarskega kolapsa, v katerih je po zadnjih podatkih življenje izgubilo že najmanj 16 ljudi, več kot 500 pa jih je bilo zaprtih. Hamenej je v televizijskem nagovoru poudaril, da se islamska republika ne bo vdala »sovražniku«, s čimer je še dodatno zaostril retoriko proti zahodnim silam. Napetosti so se močno povečale po javnem opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo Združene države Amerike vojaško posredovale, če bo Teheran nadaljeval s smrtonosnim zatiranjem miroljubnih protestnikov. Trump je na družbenih omrežjih zapisal, da je ameriška vojska »pripravljena in polna« (locked and loaded), kar je v Teheranu sprožilo val ogorčenja. Iranski uradniki so se na grožnje odzvali z opozorilom, da bi v primeru ameriškega vmešavanja lahko postale tarča ameriške sile na Bližnjem vzhodu. Razmere v regiji ostajajo izjemno negotove, saj protesti, ki jih poganja visoka inflacija in padec vrednosti riala, ne kažejo znakov umirjanja.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprva sprožila huda gospodarska kriza, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po navedbah uradnih virov in nevladnih organizacij umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so vstopile v drugi teden, so se razširile iz teheranskega Velikega bazarja v več kot 30 mest po državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so poleg nezadovoljstva nad rekordno inflacijo in padcem vrednosti riala začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vodstvu in vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je medtem zaostril retoriko proti Teheranu in opozoril, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč protestnikom, če bo režim uporabil nasilje nad mirnimi demonstranti. Teheranske oblasti so se na te izjave odzvale z grožnjami ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Kljub temu da so sedanji nemiri najobsežnejši po protestih za Mahso Amini leta 2022, analitiki in poročila navajajo, da iransko vodstvo prehaja v način preživetja, medtem ko se poskuša spopasti z vse večjim notranjim pritiskom.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto pozval k odločnemu ukrepanju proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti izgredniki postavljeni na svoje mesto. Njegove izjave so v javnosti razumljene kot neposredna odobritev varnostnim silam za nasilno zadušitev demonstracij, ki so v zadnjem tednu pretresle islamsko republiko. Do nemirov prihaja v času hude gospodarske krize, v nasilju pa je po dostopnih podatkih življenje izgubilo že najmanj deset ljudi. Protesti so postali največji po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini sprožila vsesplošne nemire. Napetosti so se dodatno zaostrile po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bo Teheran nasilno pobijal mirne protestnike. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z napovedmi napadov na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Položaj v regiji je še posebej nestabilen zaradi junijskega 12-dnevnega vojaškega spopada z Izraelom, v katerem so ameriška letala bombardirala iranske jedrske objekte, ter nedavne ujetosti venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriške vojske. Zaradi ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov je iranski rial dosegel rekordno nizko vrednost, kar še dodatno podpihuje nezadovoljstvo prebivalstva.

V Iranu so se v drugem tednu protestov, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute in visoka inflacija, stopnjevali nasilni spopadi, v katerih je umrlo najmanj dvanajst ljudi. Protesti so se začeli 28. decembra v Teheranu s stavko trgovcev v Velikem bazarju, nato pa so se razširili na mesta Isfahan, Širaz in Mašhad. Poleg gospodarskih zahtev so se pojavili tudi politični slogani proti klerikalni oblasti, vključno s pozivi k padcu vrhovnega voditelja. Iranske varnostne sile, vključno s pripadniki Revolucionarne garde, so na ulice poslale enote za zatiranje nemirov. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu podprl pravico do legitimnih pritožb, a hkrati ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal odločen obračun z izgredniki. Predsednik Masud Pezeškian je priznal upravičenost nekaterih zahtev državljanov, vendar so pravne organizacije že poročale o uporabi sile in številnih aretacijah. Analitiki opozarjajo, da so nemiri najbolj resni po protestih za pravice žensk leta 2022, čeprav še niso dosegli takratnega obsega. Razmere ostajajo napete, saj vrednost riala še naprej pada, kar poglablja nezadovoljstvo prebivalstva.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto javno pozval k odločnemu ukrepanju proti udeležencem protivladnih protestov, ki so v zadnjem tednu zajeli državo zaradi hude gospodarske krize. V prvem javnem nagovoru po izbruhu nemirov je Hamenej protestnike označil za upornike, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto, s čimer je varnostnim silam podelil pooblastila za nasilno zatrtje demonstracij. Doslej je v spopadih po državi umrlo najmanj deset ljudi, številni so bili aretirani, protesti pa se kljub nevarnosti še naprej širijo v več kot 15 mest. Napetosti so se dodatno stopnjevale po ostrem opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je prek družbenih omrežij sporočil, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval s pobijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, kar je v Teheranu sprožilo val ogorčenja. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom, so ameriške grožnje označili za brezobzirno vmešavanje v notranje zadeve in opozorili, da bodo v primeru ameriškega posredovanja vse ameriške vojaške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče napadov. Iranska diplomacija je zaradi Trumpovih izjav že naslovila protestno noto na Združene narode in Varnostni svet ZN, kjer zahteva obsodbo ameriških groženj. Situacijo dodatno zapleta dejstvo, da je iransko gospodarstvo pod velikim pritiskom zaradi ponovne uvedbe sankcij ZN, kar je povzročilo strmoglavljenje vrednosti iranskega riala. Medtem ko Izrael prek spleta spodbuja Irance k uporu, se regija sooča z nevarnostjo neposrednega vojaškega spopada med Washingtonom in Teheranom, kar bi lahko destabiliziralo celoten Bližnji vzhod.

V Iranu so se v zadnjih dneh razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil zgodovinski padec vrednosti nacionalne valute rial in huda gospodarska kriza. Nemiri, ki so se začeli s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro prenesli v več kot 30 mest po vsej državi. Protestniki se spopadajo z naraščajočo inflacijo, ki je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane povišale za kar 72 odstotkov. Zaradi nezaupanja v lokalno valuto se državljani vse pogosteje zatekajo k uporabi stabilnih kripto kovancev (stablecoins), da bi zavarovali svoje prihranke. Situacija se je zaostrila v nasilne spopade z varnostnimi silami, v katerih je bilo ubitih najmanj devet ljudi, več deset oseb pa je bilo aretiranih. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je priznal upravičenost gospodarskih zahtev, vendar je hkrati ostro opozoril pred delovanjem "izgrednikov" in tujim vmešavanjem. Predsednik Masoud Pezeshkian je notranjemu ministru naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko Washington pozorno spremlja dogajanje in napoveduje morebitne odzive v primeru nadaljnjega nasilja nad civilisti.

V Iranu se nadaljujejo krvavi nemiri, ki jih je sprožila huda gospodarska kriza, število smrtnih žrtev pa se je po zadnjih poročilih povzpelo na najmanj 16. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v svojem prvem javnem nagovoru po začetku nemirov zavzel nepopustljivo stališče in ukazal, da je treba protestnike, ki jih je označil za izgrednike, postaviti na njihovo mesto. Ta izjava po mnenju opazovalcev pomeni uradno zeleno luč varnostnim silam za še silovitejšo zadušitev demonstracij, ki so zajele državo po drastičnem padcu vrednosti nacionalne valute in visoki inflaciji. Napetosti so se dodatno zaostrile na mednarodni ravni, potem ko je predsednik Združenih držav Amerike Donald Trump napovedal, da bodo ZDA priskočile na pomoč protestnikom, če bo teheranski režim nadaljeval z nasilnim pobijanjem civilistov. Iranske oblasti so se na Trumpove grožnje odzvale z opozorili o morebitnih napadih na ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Kljub poročilom o več kot 500 aretacijah in uporabi smrtonosne sile se protesti širijo po provincah, čeprav v prestolnici Teheran za zdaj ostajajo manj intenzivni kot med nemiri leta 2022 po smrti Mahse Amini.

V Iranu se krepijo množični protesti, ki so izbruhnili zaradi nezadovoljstva nad drastičnim padcem vrednosti iranskega riala in visoke inflacije. Po uradnih podatkih in poročilih nevladnih organizacij je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset, medtem ko se nemiri, ki so se začeli v teheranskem Velikem bazarju, širijo v več kot 30 mest po vsej državi. Protesti so hitro prerasli iz ekonomskih zahtev v širši politični upor proti klerikalnemu režimu, pri čemer so se protestniki spopadli z varnostnimi silami v več provincah, vključno z Lorestanom in zahodnimi deli države. Ameriški predsednik Donald Trump je podprl protestnike in Teheran opozoril pred uporabo nasilja nad miroljubnimi demonstranti, kar je sprožilo oster odziv iranskih oblasti. Iranski prestolonaslednik v izgnanstvu Reza Pahlavi je pozval k revoluciji in prebivalce Teherana spodbudil, naj zavzamejo ulice za strmoglavljenje režima ajatole Alija Hameneja. Gre za najresnejše nemire po letu 2022, ki postavljajo vodstvo v Teheranu v t. i. način preživetja, saj se protesti kljub nasilnemu odzivu oblasti ne umirjajo.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v sobotnem nagovoru zahteval odločno ukrepanje proti udeležencem nemirov, ki so v zadnjem tednu pretresli državo. Khameneijeva izjava, da morajo biti uporniki postavljeni na svoje mesto, po mnenju analitikov predstavlja zeleno luč varnostnim silam za agresivnejši pregon demonstrantov. Protesti, ki so izbruhnili zaradi propadajočega gospodarstva in visoke inflacije, so do zdaj terjali najmanj deset smrtnih žrtev. Napetosti so se dodatno stopnjevale po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal posredovanje Združenih držav Amerike, če bo teheranski režim nasilno obračunaval z mirnimi protestniki. Iranski uradniki so se na te grožnje odzvali z napovedmi napadov na ameriške vojake na Bližnjem vzhodu. Položaj je še bolj zaostren zaradi nedavne ameriške zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika Irana. Iransko gospodarstvo se spopada z zgodovinskim padcem vrednosti riala, ki je po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov dosegel rekordno nizko raven.

V Iranu so izbruhnili množični protivladni protesti, ki so se iz prestolnice Teheran razširili v več kot 30 mest po državi. Nemiri so se začeli v nedeljo, ko so trgovci na teheranskem Velikem bazarju zaprli svoje prodajalne zaradi dramatičnega padca vrednosti iranskega riala, ki je dosegel rekordno nizko vrednost 1,42 milijona za ameriški dolar. Gospodarska kriza, ki jo spremlja 42,2-odstotna letna inflacija ter drastična podražitev hrane in zdravstvenih storitev, je prebivalstvo pahnila v obup. Protesti so hitro prerasli prvotne ekonomske zahteve in se sprevrgli v politične nemire, uperjene proti vladajočemu klerikalnemu vrhu. Varnostne sile so na demonstracije odgovorile s silo, pri čemer je bilo ubitih najmanj devet ljudi, več deset pa je bilo ranjenih ali aretiranih. Iranski predsednik Masud Pezeškian je sicer priznal legitimnost nekaterih gospodarskih zahtev, vendar so oblasti hkrati obtožile tuje nasprotnike, predvsem ZDA in Izrael, da izkoriščajo nemire za destabilizacijo islamske republike. Zaradi nezaupanja v nacionalno valuto se je med prebivalstvom močno povečala uporaba stabilnih kriptovalut (stablecoins), s katerimi skušajo državljani zaščititi svoje prihranke pred hiperinflacijo. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je protestnike opozoril, da država ne bo kazala milosti do tistih, ki jih je označila za izgrednike.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti iranskega riala in visoka inflacija, razširili v drugi teden, pri čemer je v nasilnih spopadih umrlo najmanj 12 ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v teheranskem Velikem bazarju, so zajele številna mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom, kjer so se prvotnim gospodarskim zahtevam pridružili študenti in trgovci s političnimi slogani proti verski oblasti. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu sicer priznal legitimnost nekaterih pritožb, vendar je hkrati ostro posvaril pred nasilnim delovanjem in napovedal odločen pregon tistih, ki jih je označil za izgrednike. Napetosti so se stopnjevale predvsem na zahodu države, kjer so varnostne sile uporabile solzivec in pravo strelivo za razganjanje množic. Kljub temu da predsednik Masud Pezeškian priznava zahteve ljudstva, so varnostni organi poostrili nadzor, saj se režim sooča z največjim izzivom po protestih leta 2022. Zahodni opazovalci in nekdanji obveščevalci opozarjajo, da bi lahko pretirana uporaba sile s strani države situacijo še dodatno destabilizirala, medtem ko se gospodarski pritisk na prebivalstvo zaradi več kot 42-odstotne inflacije le še stopnjuje.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ukazal varnostnim silam, naj ostro ukrepajo proti protestnikom, ki jih je označil za "izgrednike". Odločitev sledi tednu dni trajajočim množičnim demonstracijam, ki jih je sprožil propad iranskega gospodarstva, v nasilju pa je doslej izgubilo življenje najmanj 10 ljudi. Hamenej je v televizijskem nagovoru priznal določene gospodarske stiske prebivalstva, a hkrati poudaril, da država ne bo popustila pod pritiski in da je treba z nasprotniki režima obračunati. Protesti so se razširili v več kot 25 mest, kar predstavlja največji izziv za teokratsko oblast v Teheranu po letu 2022. Napetosti so dosegle vrhunec po izjavi ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je opozoril, da so Združene države Amerike "pripravljene in oborožene" (locked and loaded) za pomoč iranskemu ljudstvu, če bo režim nadaljeval s poboji mirnih protestnikov. Teheran se je na Trumpove grožnje odzval z opozorili, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse vojaške baze in vojaki ZDA v regiji postali legitimne tarče napadov. Iranska diplomacija je obenem pozvala Združene narode k ukrepanju proti po njihovem mnenju nepremišljenim in nevarnim grožnjam Washingtona, ki destabilizirajo celotno regijo Bližnjega vzhoda. Situacija ostaja izjemno napeta, saj so iranske sile v nekaterih mestih že začele uporabljati strelno orožje proti demonstrantom.

V spopadih med protestniki in varnostnimi silami v zahodnem Iranu so bili ubiti najmanj štirje ljudje, skupine za človekove pravice pa so obtožile pripadnike Revolucionarne garde, da so streljali na demonstrante. Skupno naj bi bilo v enem tednu protestov zaradi naraščajoče inflacije ubitih najmanj 16 ljudi, protesti pa so se razširili po vsej državi.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožila globoka gospodarska kriza, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po navedbah oblasti in nevladnih organizacij umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se začele pred enim tednom s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Glavni povod za nezadovoljstvo prebivalstva sta rekordno nizka vrednost iranskega riala in visoka inflacija, ki presega 42 odstotkov, vendar so protestniki kmalu začeli vzklikati tudi politična gesla proti verskemu vrhu in vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju. Ameriški predsednik Donald Trump je Iranu izdal opozorilo, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bo Teheran nasilno zatrl mirne protestnike, kar je sprožilo oster odziv iranskih oblasti. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi iz tujine pozval k revoluciji in prebivalce Teherana spodbudil, naj zavzamejo ulice in zrušijo režim. Čeprav so to najobsežnejši protesti po nemirih leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini, opazovalci ocenjujejo, da trenutno dogajanje še ni doseglo takratne stopnje intenzivnosti, vendar predstavlja resen izziv za stabilnost islamske republike.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto ostro nastopil proti udeležencem protivladnih protestov in izjavil, da morajo biti uporniki postavljeni na svoje mesto. Njegove izjave so v javnosti razumljene kot zelena luč varnostnim silam za agresivnejše ukrepanje proti demonstrantom, ki že teden dni pretresajo državo. Nemiri, ki jih poganja predvsem obupno stanje iranskega gospodarstva, so doslej zahtevali najmanj deset smrtnih žrtev. Protesti so se razširili v času povečanih napetosti z Združenimi državami Amerike, potem ko je predsednik Donald Trump posvaril Teheran pred nasilnim zatiranjem mirnih protestnikov. Napetosti so se stopnjevale tudi zaradi Trumpove napovedi, da je ameriška vojska zajela venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki velja za tesnega zaveznika Irana. Iranski uradniki so se na grožnje Washingtona odzvali z napovedmi povračilnih ukrepov proti ameriškim enotam na Bližnjem vzhodu. Iransko gospodarstvo se sicer sooča s hudim pritiskom; vrednost riala je padla na rekordno nizko raven, kar je posledica ponovne uvedbe sankcij Združenih narodov in posledic junijskega dvanajstdnevnega konflikta z Izraelom, med katerim so bile tarče tudi iranski jedrski objekti.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenej je v soboto ostro nastopil proti udeležencem protivladnih protestov in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar v mednarodni javnosti vzbujajo strah pred krvavim obračunom. Protesti, ki so izbruhnili pred tednom dni zaradi vse slabšega gospodarskega stanja in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest po državi, pri čemer je doslej umrlo najmanj deset ljudi. Khamenej je v televizijskem nagovoru poudaril, da država ne bo popustila pred sovražnikom, in povzročitelje nemirov označil za tiste, ki jih je treba postaviti na njihovo mesto. Napetosti so se dodatno zaostrile po seriji objav ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil, da so Združene države Amerike vojaško pripravljene na posredovanje, če bo režim v Teheranu nadaljeval z nasilnim pobijanjem miroljubnih protestnikov. Trump je v svojih izjavah zapisal, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti (locked and loaded). Iranski uradniki, vključno s predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na te grožnje odzvali z opozorilom, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse vojaške baze ZDA v regiji postale legitimne tarče napadov. Iran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli konec decembra zaradi drastičnega pada vrednosti iranskega riala in visoke inflacije, sprevrgli v nasilne spopade, ki so terjali najmanj 12 smrtnih žrtev. Demonstracije, ki so se razširile iz Teherana v mesta, kot so Isfahan, Širaz in Mašhad, so sprva sprožili trgovci v velikem bazarju, nato pa so se jim pridružili študenti in drugi državljani. Protestniki poleg ekonomskih reform zahtevajo politične svobode, pri čemer se pojavljajo tudi slogani proti verskemu vodstvu in klici po vrnitvi monarhije. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu priznal legitimnost nekaterih zahtev, vendar je ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal odločen obračun z tistimi, ki jih je označil za izgrednike. Hamenej je poudaril, da morajo uradniki prisluhniti državljanom, a hkrati opozoril, da država ne bo dopuščala spodkopavanja varnosti. Kljub napovedim o zatrtju se nemiri v večjem delu države nadaljujejo, kar predstavlja največji izziv za iransko oblast po letu 2022.

V Iranu so se konec decembra 2025 in v začetku januarja 2026 razširili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Iranska valuta je dosegla rekordno nizko vrednost, ko se je z menjalnimi tečaji približala 1,4 milijona rialov za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in skokovito rast cen osnovnih dobrin. Decembrska inflacija je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za kar 72 odstotkov. Nezadovoljstvo se je najprej začelo med trgovci na teheranskem Velikem bazarju, nato pa se je razširilo v več kot 30 mest po državi, kjer so se mirne demonstracije sprevrgle v nasilne spopade z varnostnimi silami. Varnostne sile so v šestih dneh nemirov aretirale številne protestnike, po uradnih podatkih pa je bilo ubitih najmanj devet ljudi, vključno s pripadnikom paravojaških enot Basidž. Predsednik Masoud Pezeshkian je priznal legitimnost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej hkrati opozoril, da država ne bo kazala milosti do tistih, ki jih je označil za izgrednike. Zaradi popolne nezaupnice domači valuti so iranski državljani v vse večjem številu začeli uporabljati stabilne kriptokovance (stablecoins), da bi zaščitili preostanek svojega premoženja pred hiperinflacijo in popolnim finančnim zlomom države. Napetosti ostajajo visoke, saj oblasti za podpihovanje nemirov obtožujejo tuje nasprotnike, predvsem ZDA in Izrael.

V Iranu so se protesti zaradi globoke gospodarske krize in visoke inflacije sprevrgli v nasilje, v katerem je po zadnjih podatkih različnih človekoljubnih organizacij umrlo najmanj 16 ljudi. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej se je v soboto prvič odzval na dogajanje in v televizijskem nagovoru poudaril, da islamska republika ne bo popustila pod pritiski sovražnikov. Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal varnostnim silam, naj jih "postavijo na njihovo mesto", kar po mnenju opazovalcev pomeni zeleno luč za ostrejše ukrepanje proti civilistom. Napetosti so se dodatno zaostrile po izjavah ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bo režim v Teheranu uporabil smrtonosno silo proti mirnim demonstrantom. Teheran je te grožnje označil za neposredno vmešavanje v notranje zadeve in opozoril na morebitne povračilne ukrepe proti ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Kljub aretacijam več kot 500 oseb in uporabi sile se demonstracije, ki so najobsežnejše od nemirov leta 2022, še naprej širijo po državi, čeprav prestolnice Teheran še niso dosegle v polni meri.

V Iranu so se protivladni protesti, ki jih je sprožil strmoglaven padec vrednosti nacionalne valute in visoka inflacija, sprevrgli v nasilne spopade, v katerih je po zadnjih podatkih umrlo najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se začele pred tednom dni s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po vsej državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Protestniki so prvotne gospodarske zahteve nadgradili s političnimi slogani, uperjenimi proti verskemu vrhu in vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju, pri čemer so se nekateri zavzeli tudi za vrnitev monarhije. Napetosti je dodatno zaostril ameriški predsednik Donald Trump, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bo režim uporabil nasilje nad mirnimi protestniki. Iranske oblasti so se na Trumpove izjave odzvale z opozorili, da bodo v primeru vmešavanja ogrožene ameriške enote na Bližnjem vzhodu. Medtem ko je iranski predsednik Masoud Pezeshkian priznal legitimnost nekaterih zahtev ljudstva, se nasilje na ulicah stopnjuje, zlasti v zahodnih provincah. Iz tujine se je oglasil tudi izgnani prestolonaslednik Reza Pahlavi, ki je državljane pozval k revoluciji in zasedbi ulic Teherana za dokončno strmoglavljenje islamske republike. To so najobsežnejši nemiri v državi po protestih leta 2022, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto ostro nastopil proti udeležencem množičnih protestov in izjavil, da morajo biti uporniki postavljeni na svoje mesto. Njegove izjave so v javnosti razumljene kot neformalno dovoljenje varnostnim silam za nasilno zadušitev demonstracij, ki so v zadnjem tednu zajele državo. Nemiri, ki jih poganja predvsem katastrofalno gospodarsko stanje, so doslej terjali že najmanj deset smrtnih žrtev. Napetosti so se dodatno stopnjevale po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bo režim v Teheranu nadaljeval z uboji mirnih protestnikov. Gospodarska kriza v Iranu se je poglobila po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov septembra lani, zaradi česar je vrednost iranskega riala strmoglavila na zgodovinsko nizko raven. Poleg notranjih nemirov se teokracija sooča z zunanjepolitičnimi pritiski, vključno z junijskimi izraelskimi napadi na jedrske objekte in ameriškim zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Irana. Iranski uradniki so se na grožnje Washingtona odzvali s povračilnimi napovedmi o napadih na ameriške vojake na Bližnjem vzhodu, medtem ko se protesti, največji po letu 2022, še naprej širijo po državi.

V Iranu so se v drugem tednu protestov zaradi visokih življenjskih stroškov in gospodarske krize razplamteli novi nasilni spopadi, v katerih je bilo ubitih najmanj deset ljudi. Demonstracije, ki so se začele 28. decembra v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v številna mesta, vključno z Isfahanom, Širazom in Kermanšahom. Protestniki, ki so sprva opozarjali na rekordni padec vrednosti iranskega riala in visoko inflacijo, zdaj vzklikajo protivladna gesla in zahtevajo politične spremembe. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v javnem nagovoru podprl pravico do legitimnih pritožb, vendar je ostro obsodil nasilna dejanja in napovedal odločen obračun z izgredniki. Hamenej je poudaril, da morajo uradniki prisluhniti državljanom, a hkrati opozoril, da tisti, ki povzročajo kaos, ne bodo ostali nekaznovani. Medtem ko zahodni analitiki in nekateri politiki v ZDA pozdravljajo nemire kot znak morebitnega padca islamske republike, strokovnjaki opozarjajo na tveganje stopnjevanja nasilja, saj so se študentski protesti in stavke trgovcev sprevrgli v neposredne spopade z varnostnimi organi, vključno s paravojaškimi silami Basidž.

V Iranu so v zadnjih dneh izbruhnili množični protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial. Valuta je dosegla rekordno nizko vrednost 1,42 milijona rialov za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in skokovit porast cen osnovnih dobrin. Inflacija je decembra dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za 72 odstotkov, stroški zdravstvenih storitev pa za 50 odstotkov. Te nevzdržne razmere so na ulice Teherana in drugih večjih mest sprva pognalo trgovce s teheranskega Velikega bazarja, kasneje pa so se demonstracije sprevrgle v širše politično nezadovoljstvo. Nemiri, ki potekajo že šesto zaporedno noč, so zahtevali najmanj devet smrtnih žrtev, varnostne sile pa so aretirale številne protestnike. Demonstranti so se v več kot 30 mestih spopadli s policijo, pri čemer so se gospodarske zahteve prelevile v pozive k zamenjavi vladajočega klerikalnega establišmenta. Vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je sicer priznal legitimnost gospodarskih pritožb, a hkrati ostro posvaril pred nadaljnjimi izgredi. Zaradi nezaupanja v lokalno valuto so državljani v vse večjem številu začeli uporabljati stabilne kriptovalute (stablecoins), medtem ko predsednik Masud Pezeškian poskuša umiriti razmere z navodili notranjemu ministru za neposreden dialog s predstavniki protestnikov.

Po poročanju organizacij za človekove pravice je v protestih po Iranu, ki jih je sprožila visoka inflacija, umrlo najmanj 16 ljudi. V zahodnem Iranu naj bi prišlo do spopadov med protestniki in varnostnimi silami, pri čemer naj bi pripadniki revolucionarne garde streljali na demonstrante.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ukazal varnostnim silam, naj ostro ukrepajo proti udeležencem protestov, ki so v zadnjem tednu zajeli državo. Do stopnjevanja napetosti prihaja po neposredni grožnji ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo ZDA posredovale, če bo Teheran nadaljeval z nasilnim zatiranjem mirnih demonstracij. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da je ameriška vojska pripravljena na ukrepanje, kar je sprožilo oster odziv iranskih oblasti, ki so ameriške sile v regiji označile za legitimne cilje. Protesti, ki jih poganja globoka gospodarska kriza, visoka inflacija in padec vrednosti iranskega riala, so se razširili v več kot 25 mest po vsej državi. Po zadnjih podatkih je v spopadih z varnostnimi silami umrlo najmanj deset ljudi, številni so bili aretirani. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so Trumpove izjave označili za brezobzirno vmešavanje v notranje zadeve in opozorili, da bi kakršno koli ameriško posredovanje destabiliziralo celotno regijo. Teheran je zaradi Trumpovih groženj že zahteval ukrepanje Varnostnega sveta Združenih narodov. Napetosti med državama so se dodatno zaostrile po junijskih zračnih napadih ZDA in Izraela na iranske jedrske objekte ter nedavnem ameriškem zajetju venezuelskega predsednika Nicolása Madura, tesnega zaveznika Teherana. Medtem ko republikanski senatorji v Washingtonu podpirajo Trumpovo odločnost, kritiki znotraj njegove lastne stranke opozarjajo na tveganja novega vojaškega konflikta na Bližnjem vzhodu. Iran vztraja, da ne bo popustil pod pritiski, in opozarja na svojo pripravljenost na povračilne ukrepe proti ameriškim oporiščem v bližini svojih meja.

V Iranu se nadaljujejo nasilni protesti, ki so jih sprva sprožile hude gospodarske težave in rekordno nizka vrednost iranskega riala. Po uradnih navedbah je število smrtnih žrtev naraslo na najmanj deset, potem ko sta v zadnjih spopadih umrli še dve osebi. Protesti, ki so se začeli konec decembra v teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširili v več kot 30 mest po vsej državi, vključno z Isfahanom, Širazom in Mašhadom. Demonstranti poleg gospodarskih reform zdaj zahtevajo tudi politične spremembe, pri čemer se slišijo gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Khameneiju. Ameriški predsednik Donald Trump je Iranu izdal opozorilo, da bodo Združene države Amerike priskočile na pomoč, če bo režim nasilno obračunaval z mirnimi protestniki. Teheran se je na te izjave odzval z grožnjami ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce Teherana pozval, naj zasedejo ulice. Čeprav so trenutni nemiri najobsežnejši po protestih leta 2022, opazovalci ocenjujejo, da še niso dosegli takratne intenzivnosti, vendar predstavljajo resen izziv za stabilnost islamske republike.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto pozval k odločnemu ukrepanju proti udeležencem množičnih protestov, ki so v zadnjem tednu pretresli državo. Hamenejeva izjava, da morajo varnostne sile nemire zadušiti, velja za zeleno luč za agresivnejši nastop policije in milic proti protestnikom. Po zadnjih podatkih je v nasilju, ki spremlja demonstracije, umrlo že najmanj deset ljudi, protesti pa se kljub grožnjam oblasti ne umirjajo. Nezadovoljstvo prebivalstva izvira predvsem iz hude gospodarske krize in prostega pada vrednosti domače valute riala, ki je po ponovni uvedbi mednarodnih sankcij dosegel rekordno nizko raven. Razmere so se dodatno zaostrile po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bo Teheran nad miroljubne protestnike uporabil smrtonosno silo. Napetosti v regiji povečujejo tudi nedavne ameriške vojaške operacije, vključno z zajetjem venezuelskega predsednika Nicolása Madura, ki je bil tesen zaveznik iranskega režima.

V Iranu so se protivladni protesti, ki so se začeli zaradi visokih življenjskih stroškov in rekordnega padca vrednosti nacionalne valute rial, razširili v večji val nasilja, v katerem je po zadnjih poročilih umrlo najmanj 12 ljudi. Demonstracije so se sprva pričele v teheranskem Velikem bazarju, kjer so trgovci protestirali proti 42-odstotni inflaciji, nato pa so se razširile na univerze in mesta po vsej državi, vključno s Širazom, Isfahanom in regijami na zahodu države. Protestniki so poleg ekonomskih zahtev začeli vzklikati tudi politična gesla proti verski eliti in vrhovnemu voditelju. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v nagovoru narodu dejal, da so nekatere pritožbe državljanov upravičene, vendar je hkrati ostro opozoril, da bodo tisti, ki sodelujejo pri izgredih, čutili posledice. Hamenej je ukazal varnostnim silam, naj vzpostavijo red, kar nakazuje na prihajajoči ostrejši odziv države. Čeprav je predsednik Masud Pezeškian priznal legitimnost nekaterih zahtev, so varnostne sile na terenu že uporabile silo. Gre za najresnejše nemire v državi po protestih v letih 2022 in 2023, ki jih je sprožila smrt Mahse Amini.

V Iranu so v začetku januarja 2026 izbruhnili množični protivladni protesti, ki jih je sprožil drastičen padec vrednosti nacionalne valute rial in skokovita inflacija. Demonstracije, ki so se pričele s stavko trgovcev na teheranskem Velikem bazarju, so se hitro razširile v več kot 30 mest po državi. Iranski rial je dosegel rekordno nizko vrednost, ko se je z njim trgovalo po tečaju 1,42 milijona za ameriški dolar, kar je povzročilo izbris prihrankov gospodinjstev in drastično podražitev osnovnih dobrin. Decembrska inflacija je dosegla 42,2 odstotka, medtem ko so se cene hrane zvišale za 72 odstotkov. Napetosti so prerasle v nasilne spopade z varnostnimi silami, v katerih je bilo ubitih najmanj devet ljudi, številni pa so bili aretirani. Med ubitimi je tudi pripadnik paravojaških sil Basidž. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je priznal upravičenost gospodarskih zahtev ljudstva, vendar je hkrati ostro opozoril pred dejanji »izgrednikov«. Predsednik Masud Pezeškian je notranjemu ministrstvu naročil neposreden dialog s predstavniki protestnikov, medtem ko so oblasti za podpihovanje nemirov obtožile tuje nasprotnike, predvsem Združene države Amerike in Izrael. Zaradi nezaupanja v domačo valuto so iranski državljani v vse večji meri začeli uporabljati stabilne kriptovalute (stablecoins).

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v soboto ostro nastopil proti protestnikom in ukazal varnostnim silam, naj nemudoma vzpostavijo red, kar je v mednarodni javnosti razumljeno kot zelena luč za silovit obračun z demonstranti. Protesti, ki so izbruhnili zaradi katastrofalnega stanja gospodarstva in visoke inflacije, so se razširili v več kot 25 mest in terjali že najmanj deset življenj. Dogajanje je dodatno zaostrila izjava ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da so Združene države Amerike pripravljene na posredovanje, če bo iranski režim nadaljeval z ubijanjem mirnih protestnikov. Trump je poudaril, da je ameriška vojska v stanju polne pripravljenosti, kar je v Teheranu sprožilo buren odziv. Iranski uradniki, vključno s predsednikom Masudom Pezeškianom in predsednikom parlamenta Mohamedom Bagerjem Galibafom, so se na Trumpove grožnje odzvali s povračilnimi napovedmi. Galibaf je opozoril, da bodo v primeru ameriškega vmešavanja vse ameriške baze in vojaki v regiji postali legitimne tarče. Teheran je zaradi Trumpovih izjav že naslovil uradno pritožbo na Varnostni svet Združenih narodov, kjer dejanja Washingtona označujejo za brezbrižna in provokativna. Medtem ko del republikanske stranke podpira Trumpovo odločnost, kritiki opozarjajo na nevarnost destabilizacije celotne regije Bližnjega vzhoda. Razmere v Iranu ostajajo kritične, saj vrednost riala še naprej pada, nezadovoljstvo prebivalstva pa se kljub grožnjam režima ne umirja.

V Iranu se je število smrtnih žrtev med protestniki po zadnjih podatkih povzpelo na najmanj 16, ko so se varnostne sile nasilno odzvale na demonstracije, ki so jih sprožile vse slabše gospodarske razmere in visoka inflacija. Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Hamenej je v prvem javnem nagovoru po začetku nemirov zavzel nepopustljivo držo in poudaril, da se islamska republika ne bo vdala sovražnikom. Hamenej je protestnike označil za izgrednike in ukazal, da jih morajo varnostni organi "postaviti na njihovo mesto", kar so analitiki razumeli kot zeleno luč za še silovitejše zatrtje upora. Napetosti so se dodatno stopnjevale po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bodo iranske oblasti nadaljevale z nasilnim pobijanjem mirnih protestnikov. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z grožnjami proti ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Čeprav so protesti trenutno najobsežnejši po letu 2022, ko je smrt Mahse Amini sprožila val demonstracij, se tokratni nemiri osredotočajo predvsem na drastičen padec življenjskega standarda, kljub temu pa še niso v polni meri dosegli prestolnice Teheran. Po podatkih nevladnih organizacij je bilo doslej aretiranih že več kot 580 ljudi, ranjenih pa na desetine.

V Iranu se razširja val nasilnih protestov, ki so jih sprva sprožile hude gospodarske težave in rekordni padec vrednosti iranskega riala. Število smrtnih žrtev se je po uradnih podatkih povzpelo na najmanj deset, ko so se protesti iz teheranskega Velikega bazarja razširili v več kot 30 mest po državi. Demonstranti so poleg gospodarskih zahtev začeli vzklikati tudi politična gesla proti vrhovnemu voditelju Aliju Hameneju in pozivati k padcu klerikalnega režima. Ameriški predsednik Donald Trump je iranske oblasti opozoril, da bodo Združene države Amerike posredovale, če bo Teheran nasilno zatrl mirne demonstrante. Iranski uradniki so se na Trumpove izjave odzvali z grožnjami ameriškim silam na Bližnjem vzhodu. Medtem je izgnani iranski prestolonaslednik Reza Pahlavi pozval k revoluciji in prebivalce Teherana instruiral, naj zavzamejo ulice prestolnice, da bi premagali represijo režima. Čeprav so protesti najobsežnejši po letu 2022, opazovalci ocenjujejo, da še niso dosegli intenzivnosti takratnega gibanja, ki ga je sprožila smrt Mahse Amini.

Iranski vrhovni voditelj ajatola Ali Khamenei je v soboto ostro nastopil proti udeležencem protivladnih protestov in izjavil, da morajo biti uporniki »postavljeni na svoje mesto«. Njegove besede po mnenju opazovalcev pomenijo zeleno luč varnostnim silam za agresivno zatrtje demonstracij, ki so v zadnjem tednu pretresle islamsko republiko. Nasilje na ulicah, ki so ga sprožile hude gospodarske težave in padajoča vrednost domače valute, je doslej terjalo najmanj deset smrtnih žrtev. Napetosti so se dodatno zaostrile po opozorilu ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je Iranu zagrozil s posredovanjem, če bo režim nasilno pobijal mirne protestnike. Iranski uradniki so se na Trumpove grožnje odzvali z napovedmi povračilnih ukrepov proti ameriškim enotam na Bližnjem vzhodu. Situacija v regiji je še bolj napeta zaradi nedavnega zajetja venezuelskega predsednika Nicolása Madura s strani ameriške vojske, kar Tehran, tesen zaveznik Caracasa, razume kot neposredno grožnjo. Iransko gospodarstvo se medtem spopada z drastičnim padcem riala, ki je po ponovni uvedbi sankcij Združenih narodov dosegel rekordno nizko vrednost.